Mali otroci, male težave, veliki otroci, velike težave

Zadnjič sem prebrala zanimiv članek novopečene mamice na temo, da je hvaležna, da pa velikokrat naleti na zgražanje, če kakorkoli potarna, da je težko. Včasih se mi zdi, da je materinstvo še vedno precej olepšano, da se ne smemo odkrito pogovarjati o težavah, s katerimi se soočamo ali priznati, da ni vse tako idealno kot je videti na Facebooku. Če ne dojimo, nismo "uspešne" mame in ko vas kdo vpraša, če dojite, hitro začnete razlagati, kako ste se trudile in dojile dva meseca noč in dan pa preprosto ni šlo. Kot da se opravičujete, da ni šlo. Prav tako slišimo mame, kako se hvalijo, da njen otrok pa prespi celo noč, medtem ko se otrok kakšne druge mame zbuja po 5-6x na noč. To, da otrok prespi celo noč je seveda nekako zasluga mame, ona pač zna, vzpostavila je neko rutino, ima bolj hranilno mleko, kakorkoli. Primerjave so na vseh področjih, od tega koliko kilogramov smo pridobile v nosečnosti in kako se je Zdenka pa zredila za samo 7kg v celi nosečnosti in je dan po porodu ista kot na dan, ko je zanosila, do tega, da pa Marjetin mali sprazni dve skodelici kuhanega brokolija, medtem ko Ivankina hčerka niti povohati noče drugega kot mamino mleko. In to pri osmih mesecih. Čeprav se vedno več govori o tem, kaj pravzaprav pomeni biti mama, smo ženske velikokrat pod pritiskom, da smo idealne mame, da vse podelamo. Da se ne preveč zredimo, da rodimo v treh urah, da dojimo na tri, štiri ure, da dobimo nazaj svojo postavo v parih mesecih po porodu, da v naši hiši vlada mir, ljubezen in sreča. Predvsem pa, da ne jamramo. Najbolj se spomnim komentarja prijateljice v času moje druge porodniške. Moj drugi sin ponoči ni spal, zbujal se je na dve uri ali uro in pol in po pol leta sem bila čez dan živi zombi. Ko sem o tem pojamrala, so se seveda z vseh strani vsuli nasveti kaj naj storim, da bo bolje ali pa tisto, bodi hvaležna, krasen dojenček je, zdrav in lep, pa kaj če ne spi, kaj pa toliko jamraš, saj si vendar na porodniški, zato pa porodniška je.  Ali pa meni najljubša, oh, kaj pa je to takega, majhni otroci, majhne težave, veliki otroci, velike težave. Boš še videla. Seveda, sem hvaležna za svoje krasne in zdrave otroke in ja, sem na porodniški in 24 ur pazim na svojega čudovitega, zdravega otroka, kar pa seveda ne pomeni, da ne morem vsaj kdaj pojamrati, reči, ne morem več... In takrat moramo mame naleteti na sočutje in razumevanje.

Verjemite pa, da mame nikoli ne želijo slišati, majhni otroci, majhne težave, veliki otroci, velike težave. Tako kot sredi porodnih krčev ne boste želele slišati od svojega moža, joj, ljubica, saj vem, da te boli, ampak spomni se takrat, ko si imela granolom, se spomniš, kako je šele tisto bolelo? Preprosto ne gre. Težave, s katerimi se soočamo v tem trenutku, so naše največje težave, ker so pač težave, ki jih doživljamo in edine, ki jih (v tem trenutku) poznamo. In ta trenutek je edini, ki ga imamo. Ko smo v njih, smo v njih in jih ne moremo rešiti s tem, da razmišljamo, kako je lahko še bistveno huje in da moramo biti hvaležne, da je kot je.

Zato, dobro premislite, preden kakorkoli obsojate ali se zgražate nad drugimi mamami. Naj pojamrajo... Vsaka od njih dela po svojih najboljših močeh, vsaki od njih se kdaj pa kdaj "strga", četudi tega ne prizna in vsaka od njih je hvaležna in ima rada svoje čudovite in prekrasne otroke. <3

Copyright @ 2012. Vse pravice pridržane. Vsebine ter storitve objavljene na spletni strani www.zamame.si uporabljate na lastno odgovornost. Svetovanja, terapije in delavnice, ki jih ponujamo niso uradno priznane ter ne morejo nadomestiti uradno priznanih terapij in zdravljenj. Avtorji, ki objavljajo članke na spletni strani z njimi izražajo svoje mnenje, ki se mogoče ne nanaša na vašo situacijo. Namen avtorjev, ki opravljajo svetovanja in objavljajo vsebine na tej spletni strani, je izboljšati kakovost življenje posameznikom. Avtorji ne prevzemajo odgovornosti za posledice pri uporabi vsebin ali storitev, ki so oglaševane na spletni strani www.zamame.si. Nepooblaščena uporaba vsebine na tej spletni strani je prepovedana.